-
1 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
2 unapprehensive
[ʌnæprihénsiv]adjectiveneustrašen, neplašen, ki ne pozna strahu; brezbrižen; neobčutljiv; ki ne razume; neuvideven; ne vedoč zaI am not unapprehensive that... — dobro vem, da... -
3 wis
-
4 wit
[wit]1) (humour; the ability to express oneself in an amusing way: His plays are full of wit; I admire his wit.) duhovitost2) (a person who expresses himself in a humorous way, tells jokes etc: He's a great wit.) duhovitež3) (common sense, inventiveness etc: He did not have the wit to defend himself.) zdrav razum•- witless- - witted
- witticism
- witty
- wittily
- wittiness
- at one's wits' end
- keep one's wits about one
- live by one's wits
- frighten/scare out of one's wits
- out of one's wits* * *I [wit]nounpamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličinathe five wits obsolete petero čutovto be at one's wit's end — ne vedeti kako in kaj, ne se znajtiI am at my wit's end — sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagatito be out of one's wits — izgubiti pamet (glavo), ne biti pametenhe has his wits about him — on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)to have wit to — imeti dovolj pameti za (da...)he has not the wit to see... — nima toliko pameti, da bi uvidel...to live by one's wits — živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenjeII [wit]obsolete transitive verb & intransitive verb (sed. čas I (he) wot, preterite in past participle wist, — sed. deležnik witting) vedetito wit — to je, namreč; kot sledi; in to -
5 turn
[tə:n] 1. verb1) (to (make something) move or go round; to revolve: The wheels turned; He turned the handle.) obrniti2) (to face or go in another direction: He turned and walked away; She turned towards him.) obrniti se3) (to change direction: The road turned to the left.) zaviti4) (to direct; to aim or point: He turned his attention to his work.) usmeriti5) (to go round: They turned the corner.) zaviti okoli6) (to (cause something to) become or change to: You can't turn lead into gold; At what temperature does water turn into ice?) spremeniti7) (to (cause to) change colour to: Her hair turned white; The shock turned his hair white.) postati2. noun1) (an act of turning: He gave the handle a turn.) obrat2) (a winding or coil: There are eighty turns of wire on this aerial.) navoj3) ((also turning) a point where one can change direction, eg where one road joins another: Take the third turn(ing) on/to the left.) ovinek, odcep4) (one's chance or duty (to do, have etc something shared by several people): It's your turn to choose a record; You'll have to wait your turn in the bathroom.) (biti) na vrsti za5) (one of a series of short circus or variety acts, or the person or persons who perform it: The show opened with a comedy turn.) točka•- turnover
- turnstile
- turntable
- turn-up
- by turns
- do someone a good turn
- do a good turn
- in turn
- by turns
- out of turn
- speak out of turn
- take a turn for the better
- worse
- take turns
- turn a blind eye
- turn against
- turn away
- turn back
- turn down
- turn in
- turn loose
- turn off
- turn on
- turn out
- turn over
- turn up* * *I [tə:n]nounvrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja; figuratively izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza; economy prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba; figuratively sposobnost, talent, dar ( for za), nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz; colloquially živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka); printing obrnjena črka, obrnjen tisk; sport trojka (pri drsanju); plural medicine menstruacija, mesečna čiščaturn (and turn) about — izmenoma, menjaje seat every turn — pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem časuby turns, in turns — izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugimevery one in his turn! — vsakdo (vsi) po vrsti!in the turn of a hand — v hipu, kot bi trenilout of one's turn — zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestua turn of fortune (of Fortune's wheel) — preobrat, preokret sreče, usodeturn of life medicine klimakterijthe turn of the tide — oseka, figuratively sprememba položaja, preobratto be on the turn — biti na preokretnici, prelomniciwhose turn is it? — kdo je na vrsti?to do s.o. a good (bad) turn — napraviti komu dobro (slabo) uslugohe did me an ill turn — škodoval mi je, eno mi je zagodelone good turn deserves another — roka roko umiva, usluga za uslugoto (a)wait one's turn — čakati, da pridemo na vrstoto give s.o. a turn — prestrašiti kogaleft (right) turn! British English military na levo (desno)!don't speak out of your turn! — ne govori, če nisi na vrsti!it serves my turn — to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)to take a turn at s.th. — kratek čas se s čim ukvarjatito take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) — obrniti se na boljše (slabše)II [tə:n]1.transitive verb(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti, militaryobkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi ( into v); sport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati ( against proti); zmešati (glavo), zmesti, znoriti; economy v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati; figuratively lepo formulirati (stavek); obsolete speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti;2.intransitive verbvrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se; figuratively postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k), obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož); obsolete prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)to turn an attack military odbiti napadto turn the ( —ali one's) back (up)on — hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč odto turn bankrupt — priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na bobenhe turned many books in his life figuratively mnogo je prebral v svojem življenjuto turn s.o.'s brain — znoriti kogato turn bridle — obrniti se, začeti se umikatito turn bear (bull) economy špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzito turn into cash — spraviti v denar (gotovino), unovčitito turn the cat in the pan figuratively stvar (že nekako) urediti, v red spravitito turn the cheek figuratively obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miruto turn one's coat figuratively obrniti, obračati plašč (po vetru)he turned his coat — izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnikto turn the corner figuratively srečno prebroditi krizoto turn a difficulty — izogniti se težavi, obiti težavoto turn a deaf ear — narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišatito turn the edge of a remark — napraviti opazko manj ostro, omiliti opazkoto turn king's ( American state's) evidence juridically postati glavna obremenilna pričahe is just turning 50 — pravkar je prekoračil 50. letoto turn one's face to the wall — obrniti obraz proti steni, figuratively biti pripravljen za smrt, (hoteti) umretito turn s.o.'s tiank figuratively prelisičiti koga, premagati koga v debatito turn one's hand to s.th. — lotiti se, oprijeti se česashe can turn her hand to anything — ona je zelo spretna, praktičnanot to turn a hand to help s.o. — s prstom ne migniti, da bi komu pomagalito turn one's head — obrniti glavo, pogledati nazajto turn s.o.'s head — zmešati komu glavoto turn headsprings sport delati (vrteti) kolesato turn head over heels — prekucniti se, prekopicniti seto turn s.o.'s heart figuratively pregovoriti kogato turn s.th. inside out — obrniti kaj (narobe), zvrniti kajto turn to the left — obrniti se, kreniti, zaviti na levoto turn loose — odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; American streljati, ustrelitito turn s.o. mad — napraviti koga blaznegayou will turn me mad — zblaznel, znorel bom zaradi vasto turn s.th. in one's mind — premišljevati kajto turn s.th. to one's profit — obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kajto turn s.o. to religion — spreobrniti koga (k veri)to turn the scale — nagniti tehtnico, figuratively odločifi (kaj)to turn s.o. sick — povzročiti komu slabostshe turned sick — slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela jeto turn a somersault — napraviti prekuc, saltomy stomach turns (at) — želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mito turn the tables (up)on s.o. figuratively obrniti argumente proti komu, obrniti položajto turn tail — obrniti se, stisniti rep med noge, zbežatithe tide has turned — nastopila je oseka, figuratively sreča se je obrnila (se obrača)to turn one's thumb down figuratively odkloniti, ne hotetito turn turtle nautical slang prevrniti seto turn upon s.th. — biti odvisen od česaI don't know which way to turn — ne vem, po kateri poti naj krenem, figuratively ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredimthe wind has turned — zapihal je drug veter (tudi figuratively)even a worm will turn — figuratively tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden -
6 right
1. adjective1) (on or related to the side of the body which in most people has the more skilful hand, or to the side of a person or thing which is toward the east when that person or thing is facing north (opposite to left): When I'm writing, I hold my pen in my right hand.) desni2) (correct: Put that book back in the right place; Is that the right answer to the question?) pravilen3) (morally correct; good: It's not right to let thieves keep what they have stolen.) pošten4) (suitable; appropriate: He's not the right man for this job; When would be the right time to ask him?) primeren2. noun1) (something a person is, or ought to be, allowed to have, do etc: Everyone has the right to a fair trial; You must fight for your rights; You have no right to say that.) pravica2) (that which is correct or good: Who's in the right in this argument?) prav3) (the right side, part or direction: Turn to the right; Take the second road on the right.) desno4) (in politics, the people, group, party or parties holding the more traditional beliefs etc.) desnica3. adverb1) (exactly: He was standing right here.) točno2) (immediately: I'll go right after lunch; I'll come right down.) takoj3) (close: He was standing right beside me.) povsem4) (completely; all the way: The bullet went right through his arm.) popolnoma5) (to the right: Turn right.) desno6) (correctly: Have I done that right?; I don't think this sum is going to turn out right.) pravilno4. verb1) (to bring back to the correct, usually upright, position: The boat tipped over, but righted itself again.) zravnati (se)2) (to put an end to and make up for something wrong that has been done: He's like a medieval knight, going about the country looking for wrongs to right.) popraviti (krivico)5. interjection(I understand; I'll do what you say etc: `I want you to type some letters for me.' `Right, I'll do them now.') prav!- righteously
- righteousness
- rightful
- rightfully
- rightly
- rightness
- righto
- right-oh
- rights
- right angle
- right-angled
- right-hand
- right-handed
- right wing 6. adjective((right-wing) (having opinions which are) of this sort.) desničarski- by rights
- by right
- get
- keep on the right side of
- get right
- go right
- not in one's right mind
- not quite right in the head
- not right in the head
- put right
- put/set to rights
- right away
- right-hand man
- right now
- right of way
- serve right* * *I [ráit]nounpravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na); desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran; plural pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; redby right, of right — po zakonu, zakonito, pravzapravby right of — zaradi; na temeljuin right of (her husband) — v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)by right(s) — po pravici, z vso pravicoright and wrong — prav in neprav, pravica in krivicaright of redemption (repurchase) — pravica, prodano zopet nazaj kupitiright of way — prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)the Right parliament desnica, konservativna strankathe rights and wrongs of a case — pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primerawomen's rights — pravica žena, ženska enakopravnostto be in the right — imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičento bring s.th. to rights — spraviti nekaj v red, ureditiit is my right to know — imam pravico, da vemto do s.o. right — ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)to give s.o. his right — dati komu njegovo pravicoto keep to the right — držati se desne, iti (voziti) po desni stranito put (to set) to rights — urediti, spraviti v redto stand on (to assert) one's rights — ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicahto turn to the right — kreniti, zaviti na desnoII [ráit]adjectivepravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen; mathematics pravi; politics ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko; archaic prem, raven (le v: right line — premica, ravna črta)at right angles — pod pravimi koti, pravokotnoout of one's right mind, not right in one's head — ne čisto pri pravi (pameti)right back sport desni branilecright arm, right hand — desna roka (tudi figuratively)right side — prava stran, lice (blaga)a right turn — obrat na desno (za 90°)the right way — prava pot, pravi načinright oh! colloquially v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!right you are! — tako je! prav imate!all right! — (vse) v redu! prav! nimam nič proti!that's right! — tako je! pravilno!are you all right up there? — ste dobro nameščeni tam gori?are we on the right way? — ali smo na pravi poti?see if the brakes are all right — poglej, če so zavore v reduI was quite right in supposing... — čisto prav sem imel, ko sem domneval...is he quite right in his head (mind, senses)? — je on čisto pri pravi (pameti)?he is one of the right sort colloquially on je dečko na mestuto be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) — dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem reduall came right — vse se je izvršilo, kot je bilo trebahave you got the right time? — imate točen čas? veste, koliko je točna ura?to get on the right side of s.o. — pridobiti si naklonjenost kake osebeto get it right — spraviti v red; pojasnitiI'll do him to rights — dal mu bom, kar mu greto know the right people — poznati prave ljudi, imeti (dobre) zvezeto put oneself right with s.o. — opravičiti se pri komI think it right that you should share the profits — smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobičkaIII [ráit]adverbprav, pravilno; premo, naravnost, direktno; desno; dobro, kot treba, zadovoljivo; popolnoma, čisto, zelo, temeljito; takojright off, right away American takoj, na mesturight ahead, right on — ravno, premo, naravnost (naprej)right turn! military na desno!right eyes! military pogled na desno!right well — zelo (dobro), celóRight Honourable British English ekscelenca (plemiški naslov za plemiče nižje od markiza)to come right in American iti naravnost noterto get s.th. right — pravilno, popolnoma razumetinothing goes right with me — vse mi gre narobe, nič mi ne uspehe hit right and left — udrihal je desno in levo, na vse stranito put (to set) right — spraviti v red, ureditito turn right — obrniti se, zasukati seIV [ráit]transitive verb & intransitive verbznova postaviti; vzravnati (se); popraviti (se); urediti (se); uravnati (se), spraviti (se) v ravnotežje; poravnati, popraviti (krivico, škodo); pomagati (komu) do njegove pravice, rehabilitirati (koga); nautical priti v pravi položajV [ráit]interjectionpravilno! tako je!right oh! colloquially prav! v redu! prav tako! točno! seveda! se strinjam! -
7 so
[səu] 1. adverb1) ((used in several types of sentence to express degree) to this extent, or to such an extent: `The snake was about so long,' he said, holding his hands about a metre apart; Don't get so worried!; She was so pleased with his progress in school that she bought him a new bicycle; They couldn't all get into the room, there were so many of them; He departed without so much as (= without even) a goodbye; You've been so (= very) kind to me!; Thank you so much!) tako2) ((used to express manner) in this/that way: As you hope to be treated by others, so you must treat them; He likes everything to be (arranged) just so (= in one particular and precise way); It so happens that I have to go to an important meeting tonight.) tako3) ((used in place of a word, phrase etc previously used, or something previously stated) as already indicated: `Are you really leaving your job?' `Yes, I've already told you / said so'; `Is she arriving tomorrow?' `Yes, I hope so'; If you haven't read the notice, please do so now; `Is that so (= true)?' `Yes, it's really so'; `Was your father angry?' `Yes, even more so than I was expecting - in fact, so much so that he refused to speak to me all day!) tako4) (in the same way; also: `I hope we'll meet again.' `So do I.'; She has a lot of money and so has her husband.) tudi5) ((used to express agreement or confirmation) indeed: `You said you were going shopping today.' `So I did, but I've changed my mind.'; `You'll need this book tomorrow, won't you?' `So I will.') seveda2. conjunction((and) therefore: John had a bad cold, so I took him to the doctor; `So you think you'd like this job, then?' `Yes.'; And so they got married and lived happily ever after.) torej- so-so
- and so on/forth
- or so
- so as to
- so far
- so good
- so that
- so to say/speak* * *[sóu]I.adverbtako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi;1.so so — tako tako, ne dobro ne slaboso as — na isti način kot; tako da (posledica)so... as — toliko... kolikorso be it! — tako bodi! pa dobro! (naj bo!)so far forth — do te stopnje, archaic doslejso far from — nasprotno od, namesto daso fashion American na ta način, takoso help me! — (prisega) tako mi bog pomagaj!so long! colloquially na svidenje!so many — tako mnogi, tolikiso many men, so many minds — kolikor ljudi (glav), toliko mnenjso much — toliko, v tolikšni meriso much for that — toliko o tem, s tem je stvar urejenaso then — torej tako je to; zaradi tegaso to speak — tako rekoč;2.and so on, and so forth — in tako daljeeven so — celó tako, celó v tem primeruif so — če je (to) tako, v takem primeruin so far as... — v toliki meri, da...; toliko, da...in so many words — dobesedno, prav s temi besedamiMr. So-and-so — g. ɔ.Y.quite so — takó je, popolnoma točnowhy so? — zakaj tako? zakaj to?;3.I hope so — upam, daDo you think he will come? -- I think so. — Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).I sent it to you. -- So you did. — Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.Her brother came and so did she. — Njen brat je prišel in ona tudi;4.I avoid him so as not to be obliged to talk to him — izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njimI am sorry to see you so — žal mi je, da vas vidim v takem stanjuit is not so much that he cannot as that he will not — ni toliko, da ne more, kot pa, da nočeis that so? — je to tako? je res? tako? res?you are unhappy, but I am still more so — ti si nesrečen, jaz pa še boljhe was not so sick but he could eat a hearty dinner — ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerjeI found them so many robbers — ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovithat is ever so much better colloquially to je toliko boljeas you make your bed, so you must lie — kakor si si postlal, tako boš spalyou don't say so! — (saj to) ni mogoče!all he said was so much slander — vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanjeI told him everything, so you need not write to him — vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišešI do not want it, so there you are — ne maram tega, da veš (sedaj veš);II.conjunction colloquiallyzaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če leso, that's what it is! — takó je torej to!he annoyed us so that we never asked him again — tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili;III.interjectiontako! narejeno! opravljeno! -
8 know
[nəu]past tense - knew; verb1) (to be aware of or to have been informed about: He knows everything; I know he is at home because his car is in the drive; He knows all about it; I know of no reason why you cannot go.) vedeti2) (to have learned and to remember: He knows a lot of poetry.) poznati3) (to be aware of the identity of; to be friendly with: I know Mrs Smith - she lives near me.) poznati4) (to (be able to) recognize or identify: You would hardly know her now - she has become very thin; He knows a good car when he sees one.) prepoznati•- knowing- knowingly
- know-all
- know-how
- in the know
- know backwards
- know better
- know how to
- know the ropes* * *I [nóu]nounvednost, znanjecolloquially to be in the know — vedeti (zaupne stvari), spoznati seII [nóu]1.transitive verbvedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti ( from);2.intransitive verbvedeti (of za, o); spoznati se ( about na)to know one's bussiness — ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes — dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čemI know better than to — nisem tako neumen, da bito know one from the other — razločiti med dvema, razpoznatidon't know him from Adam — nimam pojma, kdo jeto get ( —ali come) to know — spoznati, zvedetito let s.o. know — sporočiti komuto make known — razglasiti, oznanitito make o.s. known to — predstaviti se komu, seznaniti se s komto know one's own mind — vedeti, kaj hočeš, ne omahovatinot to know what to make of a thing — ne razumeti česa, ne znati si česa razložitinot that I know — ne da bi vedel, kolikor je meni znano neto know one's place — vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprejto know one's way around — znajti se, spoznati seto know which side one's bread is buttered — vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristito know from a bull's foot — znati razlikovati, znati ločitibefore you know where you are — hipoma, preden se zavešdon't I know it! — pa še kako to vem!he wouldn't know (that) — težko, da bi vedel, ne more vedetiI would have you know that — rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnilI have never known him to lie — kolikor jaz vem, ni nikoli lagalI know of s.o. who — vem za nekoga, kicolloquially not that I know of — ne da bi vedel -
9 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
10 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom; -
11 sure
[ʃuə] 1. adjective1) ((negative unsure) having no doubt; certain: I'm sure that I gave him the book; I'm not sure where she lives / what her address is; `There's a bus at two o'clock.' `Are you quite sure?'; I thought the idea was good, but now I'm not so sure; I'll help you - you can be sure of that!) prepričan2) (unlikely to fail (to do or get something): He's sure to win; You're sure of a good dinner if you stay at that hotel.) gotov3) (reliable or trustworthy: a sure way to cure hiccups; a safe, sure method; a sure aim with a rifle.) zanesljiv2. adverb((especially American) certainly; of course: Sure I'll help you!; `Would you like to come?' `Sure!') seveda- surely- sureness
- sure-footed
- as sure as
- be sure to
- be/feel sure of oneself
- for sure
- make sure
- sure enough* * *I [šúə]adjectivegotov, zanesljiv, siguren; varen, nenevaren; nedvomen, nezmoten, nezmotljiv, nesporen; stalen; prepričan (of o, that da)for sure — gotovo, sigurno, nedvomno, vsekakora sure draw — skrivališče, v katerem je zanesljivo lisicaa sure proof — nesporen, zanesljiv dokazsure thing American slang gotova, zanesljiva stvarsure (thing)! American slang gotovo! sigurno! vsekakor! zanesljivo!slow and sure — počasen, ali sigurenI am sure — gotovo, zareswell, I'm sure! — (vzklik presenečenja)well, to be sure! — no, kakšno presenečenje!are you sure? — ali res?be sure! — ne pozabi!to be sure colloquially gotovo, brez dvoma, sevedaI feel sure of success — gotov, prepričan sem o uspehuII [šúə]adverb (prav) gotovo, seveda; zaresit sure was hot American colloquially zares je bilo vročeas sure as a gun colloquially popolnoma zanesljivoWill you come? -- Sure! — Boš prišel? -- Seveda! Pa ja!sure enough — čisto gotovo (zanesljivo); zares, v resnici, dejansko, nedvomnoI said it would happen, and sure enough it did — rekel sem, da se bo to zgodilo, in zares (dejansko) se je -
12 there
[ðʌ/ə]1.adverbtam, tamkaj; tu, tukaj; figuratively takoj, précej; tja; v tem (pogledu)there and then — takoj, précej, na mestuhere, there and everywhere — vsepovsodneither here nor there — ne tu ne tam, figuratively nepomembenfrom there — od tam, od todthere it is! — v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!there you are! — (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!I have been there before slang to že vse vemto have been there — slang dobro se spoznatiall there — colloquially pameten, preudaren, prisebento get there — slang doseči kaj, uspetiput it there! — postavi (daj) to tja!; figuratively udari(te) v roko! (v znak sporazuma);2.(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)there is — je, se nahajathere are — so, se nahajajothere arises the question... — nastaja vprašanje...there comes a time when... — pride čas, ko...will there be any lecture? — ali bo (kako) predavanje?what is there to do? — kaj naj storimo?there were many cases of influenza — bilo je mnogo primerov gripe;3.interjectionglej! no! na!; pomiri se!there! — no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!don't cry! — no, no, ne jokaj!there now! — glej ga noso there! — zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!there, didn't I tell you? — na, ali vam nisem rekel?there, it is done! — na, pa je narejeno!there's a good girl! — bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)! -
13 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
14 world
[wə:ld]1) (the planet Earth: every country of the world.) svet2) (the people who live on the planet Earth: The whole world is waiting for a cure for cancer.) svet3) (any planet etc: people from other worlds.) svet4) (a state of existence: Many people believe that after death the soul enters the next world; Do concentrate! You seem to be living in another world.) svet5) (an area of life or activity: the insect world; the world of the international businessman.) svet6) (a great deal: The holiday did him a/the world of good.) obilo7) (the lives and ways of ordinary people: He's been a monk for so long that he knows nothing of the (outside) world.) svet•- worldly- worldliness
- worldwide
- World Wide Web
- the best of both worlds
- for all the world
- out of this world
- what in the world? - what in the world* * *[wɜ:ld]nounsvet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvofor all the world — za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natankofor all the world like — natanko, kotnot for worlds, not for anything in the world — za nič na svetu neout of this world colloquially fantastičen, osupljiv, izredento the world slang popolnomatired to the world slang na smrt utrujenon top of the world — na vrhuncu sreče, v sedmih nebesihcitizen of the world — svetovljanski človek, kozmopolitthe lower world — podzemlje; pekelthe New World — Novi svet, Amerikathe wise old world — dobri stari običaji, dobre stare izkušnjePrince of this world figuratively vragall the world and his wife were there — vse, kar leze in gre, je bilo tamto begin the world — (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetkuwho in the world is that man? — kdo vendar je oni človek?to carry the world before one — imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenjuto come into the world — priti na svet, roditi sewhat in the world am I to do? — kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?to forsake the world — odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenjeas the world goes — v našem, sedanjem časuI would give the world to learn it — vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedelhow goes the world with you? — kako je kaj z vami?to have the world before one figuratively imeti življenje pred sebojto let the world slide figuratively pustiti vse teči (potekati, iti), kot prideto live out of the world — živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotaritito make a noise in the world figuratively postati slavenwhat will the world say? — kaj bodo rekli ljudje?
См. также в других словарях:
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvédeti — vém in zvédeti zvém dov. (ẹ) seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem: izvedeti novico, resnico; šel je med ljudi, da bi izvedel njihove misli; od sosedov je izvedel, kaj se je zgodilo doma; o vzrokih letalske nesreče je izvedel iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavédeti se — vém se dov. (ẹ) 1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja: poškodovanec je omedlel in se ni več zavedel; dolgo se ni mogel zavedeti / zjutraj je dolgo trajalo, preden se je zavedela popolnoma zbudila 2. preh. vključiti, sprejeti v zavest… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poznáti — znám nedov. (á ȃ) 1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… … Wikipedia
imé — na s (ẹ̑) 1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika